KUHARSKI TE AJ MORSKE JEDI V Domu sv. Jo~efa v Celju 13. avgust 2002 Vodi g. Simon Umek ga. Jo~ica Ferlea 1 Najbr~ se spomnite, da so ribe najatevilnejaa skupina vreten%0Å„arjev na Zemlji pribl. 20.000 vrst jih je. In da je sladkovodnih kar 5.000 vrst, da jih pribl. 400 ~ivi v evropskih vodah,v slovenskih vodah pa 93 vrst in podvrst. Ribje meso je beljakovinsko povsem enakovredno mesu klavnih ~ivali, vsekakor pa je vredno ve%0Å„ kot jajca ali mleko. Ribje maa%0Å„obe vsebujejo predvsem veliko vitaminov A in D, v jetrih in ikrah pa je tudi vitamin B. V ribjem mesu je med minerali zlasti zelo veliko kalcija, magnezija in fosforja, pa ~eleza, joda, fluora, kobalta in bakra. Za otroke in odraa%0Å„ajo%0Å„e morajo zato ribe biti obvezna sestavina redne prehrane, pomembna pa so tudi v dietni prehrani. Meso ve%0Å„ine sladkovodnih rib je manj mastno (razno krapa), in zato lahko prebavljivo. Veste, kako ribo osna~ite? Sestra Felicita je pred 80 leti takole svetovala: & «Polo~i jo na mokro desko, primi jo s prti%0Å„em in str~i z no~em od repa proti glavi. Nato ji prere~i trebuh podolgem od glave do repa. Odstrani vso drobovino, tudi ~ol%0Å„ od jeter, pusti samo jetra, ki jih porabia za ribjo uho. Potem ribo dobro operi, posebno po hrbtu sesedeno kri, toda ne pua%0Å„aj, da bi v vodi le~ala. Ako shrania ribo za en dan, tedaj jo prere~i, odstrani drobovino in jo polo~i na led; %0Å„e za ve%0Å„ dni, potem jo moraa tudi nasoliti. Preden jo rabia, jo namo%0Å„i v vodi, da potegne voda iz nje preobilno sol in da se la~je odstranijo luske. .« In ae:«Pri nakupovanju rib pazi: sve~e ribe imajo precej %0Å„iste o%0Å„i in rde%0Å„e akrge, trebuh je napet in precej trd. Ako imajo kalne, udrte o%0Å„i, blede sluzne akrge in mehak, cunjav trg, tedaj niso ve%0Å„ sve~e,zato tudi neuporabne. Ribe za%0Å„no namre%0Å„ zelo hitro gniti, posebno v gorkem %0Å„asu. Take ribe bi zelo akodovale zdravju. Ribe z luskami oluskamo, toda %0Å„e jih poairamo, kuhamo v pari, duaimo in pe%0Å„emo na ~aru, pe%0Å„emo po novem neoluskane, da ohranimo ve%0Å„ arome. Priloge, ki jih ponudimo ob kuhani ribi so enostavne in preproste priloge iz krompirja (slan krompir z razli%0Å„nimi dodatki koprca, peterailja, drobnjaka, masla), razli%0Å„ne omake (holandska omaka, peterailjeva omaka, omaka s aampinjoni), mlade zelenjave (grah, korenje) in v novejaem %0Å„asu tudi testenine in ri~. IZBOR JEDI: 1. Lignji v solati 2. Testenine morje 3. Brancin v soli 4. Postrvji file z mandlji 2 1. Lignji v solati 40 dag lignjev 1 paradi~nik 1 sve~a paprika sok 1 limone 1 dcl olivnega olja sol poper sesekljan %0Å„esen 2-3 stroka peterailj 5 vejic Lignje o%0Å„istimo, skuhamo in hladne nare~emo. Papriko in paradi~nik nare~emo na kocke. V skledi nato zmeaamo lignje, zelenjavo, sol, poper, %0Å„esen, limonin sok in olivno olje v solato. Potresemo s peterailjem in ohlajeno postre~emo. 2. Testenine morje 20 dag meaanih morskih sade~ev 0,5 kg airokih rezancev olivno olje sol poper peterailj %0Å„esen ro~marin 1,5 dcl belega vina 2 ~lici parmezana Testenine skuhamo in odcedimo. Morske sade~e na hitro odtalimo in spra~imo na olivnem olju, dodamo sesekljan %0Å„esen, ro~marin in zalijemo z belim vinom in pokuhamo. Dodamo testenine, potresemo s parmezanom in sesekljanim peterailjem, posolimo in popopramo ter pokuhamo toliko %0Å„asa, da se omaka prime testenin. 3. Brancin v soli 2 komada brancina (vsak okoli 35 40 dag) 3-4 kg grobe morske soli Brancina o%0Å„istimo drobovine in akrge, luske pa pustimo. V peka%0Å„ pokrijemo dno s soljo, polo~imo nanjo ribe in jih prekrijea z ostalo soljo. Pe%0Å„ea pri 250 C, 30 35 minut. 4. Postrvji file z mandli 4 kom postrvji file po 20 dag 4 ~lice olja rezani mandlji maslo sol Postrvi sfiliramo, solimo in na hitro ope%0Å„emo na olju. Nato jih prelo~imo na kro~nik in na isti ponvi stopimo maslo na njem spra~imo mandlje in jih nato prelijemo %0Å„ez postrv. Priloga je najve%0Å„krat slan krompir, ki ga potresemo s peterailjem. 3