plik


ÿþOB DOTIKU BESeDA BESeDA E L E K T R O N S K A K N J I G A JoÏek ·tucin Ob dotiku O M N I B U S 1 OB DOTIKU BESeDA BESeDA JoÏe ·tucin OB DOTIKU Pesni0 ka zbirka Ob dotiku je iz0 la v zaloÏbi Gozd (zbirka Bela) v Kranju 1996. Avtor spremne besede in urednik zaloÏbe je (bil) Franci Zagoriãnik. To izdajo pripravil Franko Luin franko@omnibus.se ISBN 91-7301-156-8 beseda@omnibus.se www.omnibus.se/beseda 2 OB DOTIKU BESeDA Mojci, Katji, Marku in Juniju 3 OB DOTIKU BESeDA VSEBINA OB DOTIKU 7 BELA PTICA 9 NEMA OâESCA 11 S PRIJATELJI 12 âAR GENITIVA, GENITIV âARA 13 FLASH BACK 15 STARE ÎILE 17 SENCA IN TELO 19 DRHTIM KOT TRS 20 HUDOURNIK 21 S KATJO V ·OLO 22 KOSEC 24 OâE JE BIL SPET ÎIV 26 IZZA SANJ 28 BORZOJ 30 BOÎJE IGRE 32 PTIâJA KAâA 34 SKRIVNOSTI TRKAJO NEUSMILJENO 36 4 OB DOTIKU BESeDA BEL 38 GREM NA RAZSTAVO 39 MED DVEMA OGNJEMA 40 CRUCIFIXUS 42 SIN 43 BREZ PRAVE TEÎE 45 MAREC JE 47 PI· ·IP 49 MATIâNA LUKNJA 50 OSNOVA SNOVI 52 BAMBUSOV ZID 54 NE JESTI! 55 DUH 56 NA NEBU ·âIP, V PRSIH ZEMLJA 58 PROCES MUZIKE 60 KAJ JE OSTALO 61 TAKO TIPAVA LUNO 63 FABRICA IDOLORUM 65 DEKLICA IN MOTOR 67 KO DU·O POTEGNE V MORJE 69 âUVAR POGLEDOV 71 BLAÎENA KRESNICA âUTIJ 72 RAD GREM NA GRAD 74 POD LUPO HOJE 76 GOBICE BREZTELESNE 78 OHLAPEN HIP DOMAâE SREâE 80 5 OB DOTIKU BESeDA DVA 82 POTOVANJE NA DUNAJ 84 VID 86 SLEPI PLESALEC 88 PRATE(ATE)R 90 PES VES LEN 92 JUTRANJE OâI 94 VODA V VAPOJNI 95 ÎEJA 97 SONCE 99 SKALE V JAZIâIH 100 VSE VRE 101 SAM 102 ISKAL SEM KAâE 103 PRIHAJAJO UBIJAT LOVOR 105 KOT MORJE SI 107 OKROGLA VAS 109 âRNE ÎENE 110 MORJE, KI GA NI 112 âAKAL SEM TE PRI SKALAH 114 DUH VODE 116 JUTRANJE OâI 118 MORSKO UHO 120 DO ZAPUNTELA 122 6 OB DOTIKU BESeDA OB DOTIKU Ob dotiku se vse potopi v zaãetek ... Luna upihne stenj v prsih, telo se sprime s prstjo v mrtvo meso, besede otrdijo v steklene solze, jutra zbledijo v daljavi, Ïarka kri se precedi v vodo. Ob dotiku se pe0 ãene ure razlijejo po pu0 ãavah ... 7 OB DOTIKU BESeDA Ljubezen izgori v hladu veãnega spoja, glasovi otrok postanejo neÏen 0 um semen, zasveti luã, ki meãe temo ... 8 OB DOTIKU BESeDA BELA PTICA Vse reãi so ãudeÏne sredi vetra in peska, sredi soparnih sap mladih vrb ... Nenadoma reãni galeb od nekje: krila nesli0 no listajo lahne meglice, vrtinãijo zrak in vznemirjajo listje v loãju. âista gladkost drzno reÏe prostor. Skozi ptico zatipam obzorje. Vzkliknem: Daj mi svoje oãi, daj mi svoj pregled nad vsem! Njena podoba ãudeÏno odmeva v mojih prsih. 9 OB DOTIKU BESeDA Zdaj postane reka Ïivo telo: ãez prod drseãa kaãica, lovi0 ãe golih rib, prosojno zrcalo, kjer trepetajo Ïrtve. Spojena od nevidne roke prebadava daljavo. Vse je poenostavljeno: na eni strani strah, na drugi slast lova, pod nama plivkanje vode, nad nama resniãnost poÏrtih rib, v beli ptici srce, v meni harpuna hrepenenja. 10 OB DOTIKU BESeDA NEMA OâESCA Ta zrkla, te okrogle 0 ipe, ki se mi kotalijo po ustih, so oãesca nemih  kamnite luãke stotisoãev, ki jih sreãujem. Z voljo se upiram tesnobi, ki mi polni usta. Ohranjam tisti vid, ki je prozoren in ne vdira v srca. Igram se mimohodca, polnega lesenih zrcal in jelovih fikcij ... 11 OB DOTIKU BESeDA S PRIJATELJI S prijatelji ple0 emo samotni ples: nekdo se je preselil k vodi in tam pognal vrbove veje, nekdo se je skril v jezno grmovje in tam i0 ãe ljubezni, nekdo se je privezal k telesu sokola in lebdi nad Ïrtvami, nekdo se je zaprl v krsto in vadi umiranje, nekdo se je omamil s ãrkami in drhti za druge ... 12 OB DOTIKU BESeDA âAR GENITIVA, GENITIV âARA Veter niãa (ali niã vetra) se skriÏa v mrzlem popju pesmi, vdahne luã luãi (ali luã luãi) v prah navdiha in s suho roko du0 e vprasne iskro molka ... da zabolijo sence plahih sinic, da zaroÏljajo kruti detajli resnic, da Ïilave ãrke p o p a d a j o 13 OB DOTIKU BESeDA v noã, da besede povrÏejo niã (ali niã povrÏe besede) in metafore popijejo moã. 14 OB DOTIKU BESeDA FLASH BACK Na stara leta 0 e vedno pi0 e pisma ... ... in jih po0 ilja v magijo (v ãiro ãaro), v ono, v dim in prividenje ... Caplja po isti poti, po isti cesti, kot takrat, ko je z migreno hitel k mehaniku ... trdo, okorno in utrujeno ... Kroniãno ponika v jeziãno Ïivo blato, rogovili z besedami, sedi na nadutem stolu ... 15 OB DOTIKU BESeDA in rezgeta kot konj, kot Pegaz pod pezo znakov ... 16 OB DOTIKU BESeDA STARE ÎILE Je sploh kaj ostalo? Je kje kak0 na sled? So ãasovni mlinãki zmleli vse ure? So vetrovi sprali vse vinske mehurje? O, kako smo begali! O, kako smo ubogali di0 avne bogove in greli premraÏene rokice s cigareto! Spomin mi priÏiga Zlatkota s ketno, Nado iz Senja, Bibo od Tarasa in zakajene hleve Kopra. Vãasih mi zadi0 i po roÏnatih merjascih, ki so hodili scat v moja usta, ali pa me kopitnejo voli strahu, ki so skozi optalidonove dveri neumorno pe0 aãili v smrt. Nedra, pra0 na nedra svobode 17 OB DOTIKU BESeDA so bila vedno odprta, a nihãe ni izstopil. Nemirne noge so kresale peklenske vtise v suha ljubljanska tla. Muãilnice so bile pribeÏali0 ãa, kjer so mavrice 0 kropile kot krvave prhe. O, kako so trpele Ïile! O, kako vodena voda je tekla namesto krvi! 18 OB DOTIKU BESeDA SENCA IN TELO Z grobo roko kopljem rov. Nerodno rijem, kot Ïival, ki s kopitom dolbe mesnato ilo. âez polja di0 i po molku in stra0 en strah puhti iz zemlje. Narava ve: zdaj je ãas! Zdaj moram pustiti svojo senco, da tiho spolzi proti jami, proti laãnemu objemu luknje. In ko pade vanjo, ãez rob, v grob, v izruvano praznino, se bom 0 e zadnjiã mrzliãno vpra0 al: Kaj je teÏje, grob ali luknja v njem? Senca ali telo? 19 OB DOTIKU BESeDA DRHTIM KOT TRS Drhtim kot trs v vetru. âutim, kako niãesar ne ãutim veã, kako se svetloba topi v noã in mi 0 krlatni Ïarek objestno kaÏe pot. Na eni strani vpijem: Pridi, ãrna Ïverca! Na drugi strani jokam: Stran, kosmata baba! Na eni strani jezno pretim: Proã viharji, proã z bodeão Ïico spete Ïive sape! Na drugi strani paniãno prosim: Pridi, o, pridi, rosno testo! Zmeden sem. Razklan. Drhtim kot trs z vetrom obdan. 20 OB DOTIKU BESeDA HUDOURNIK Zacvrãi, prereÏe ti0 ino, kot bi molk prestrigel s 0 karjami ... Nato 0 e glasnej0 a ti0 ina, kot mrtva0 ka sled, ki zdrsi v dalj ... 21 OB DOTIKU BESeDA S KATJO V ·OLO Zjutraj, ko se peljeva v 0 olo, si reãeva skrivnost o hrãku, ki je umrl. Îe dolgo je tega, a v nama plaho bitjece 0 e vedno Ïivi. Tako jo tolaÏim: Iz hrãka zrastejo roÏe, trava ... iz hrãka se vzpne svetloba novega Ïivljenja ... Niã nikoli ãisto zares ne umre. In veva  smrt bo tudi naju loãila. Vzela je hrãka, vzela bo naju ... 22 OB DOTIKU BESeDA Meni se oãi zarosijo, ti pa 0 e ne ve0 za smrtni jok. Pogleda0 me mehko, tako neÏno Ïalostno in plaho, tako spra0 ujoãe, jaz pa ti ne morem odgovoriti. 23 OB DOTIKU BESeDA KOSEC Bil je ãisto sam na travniku in kosil pesmi. Z orodjem je udrihal na vse strani, da so bilke nemoãno padale v 0 opih, v pisanih cvetoãih pu0 eljcih. Kosil je hitro in odloãno. Gonil ga je strah, da se bodo pesmi pome0 ale z navadno travo. Stra0 no se je bal, da bo nastala nerazre0 ljiva zme0 njava, zato je bil zbran in previden. Ni mislil na druge, ni se ubadal z gledalci, sploh mu ni bilo mar zanje, kosil je le zase. 24 OB DOTIKU BESeDA V samoti in osami je vlekel rezilo skozi go0 ão. 25 OB DOTIKU BESeDA OâE JE BIL SPET ÎIV Oãe je bil spet Ïiv, kot nekoã, ko sva nabirala lisiãke. Pristopil je z albumom v roki in 0 epnil: ·e to ti pokaÏem, preden grem. Slike so oÏivele. Pregledovala sva najino skupno Ïivljenje. Vse je bilo tu: gobe, peãen krompir, plahi nauki, zaupanje, gneãa rastlin, nevidna oãetovska distanca, mir sanj, ne stroga strogost, Ïilavo moãno telo, ljubezen ... Nato je pri0 la slika, pravzaprav kratek film v poãasnem tempu. 26 OB DOTIKU BESeDA Bila sta dva, v ljubezen ogrnjena, v ognju zlita, v du0 i mlada in drhteãa. 27 OB DOTIKU BESeDA IZZA SANJ Redke luãi prosevajo skozi zastrta okna. Klepet mrtvih leze iz sten. Usta meãejo prazne uroke  v temo. Kje so dejanja? Kje so razlogi? Kje so dokazi? Lepljiva sodra mori roÏe, ognjena slana cvre trave, divji veter topi skale ... Kaj je izza strahu? Kaj je izza smrti? Kaj je izza pesmi? 28 OB DOTIKU BESeDA Zdi se, da se sli0 im mrmrati: Sanje, samo sanje in sanje. 29 OB DOTIKU BESeDA BORZOJ Veãerja zjutraj, ko se stemni po lovu. Na dlaki mu obvisijo sledi daljav. Ko lovi, se mu trga sapa v sunkih, slina iz gobca 0 kropi zemljo in rosi divjad. Njegov tek je sinji, njegov ugriz je krepak. Bos sem. Teãem. V hrbet se mi zabada njegov pogled. BeÏim. Vem, da je Borzoj, vem, da me bo dohitel in raztrgal, a vseeno upam. Vse sile imam v nogah. Sli0 im ga. âutim ga. 30 OB DOTIKU BESeDA Zdaj! Zobje so se zarili v vrat. ·pricnilo je po travi. Kot pajek se mi je oklenil okrog vratu. Konec je, si mislim, konec, toda boleãina nenadoma preide v Ïgeãkanje, strah se precedi v igraãkanje. 31 OB DOTIKU BESeDA BOÎJE IGRE Pripravili so mizo ter ga pribili nanjo. Prav0 nji je Ïe bil, rejen in goden za zakol. V zemlji se je razprla maternica, polna srebrnih delirijev: polÏev, skic, ãarovnij, prividov; polna jaza, tresoãega se jazza, erotike in uÏitkov. Gospod je zapel: Ogaben si, loãen od druÏine, grbast in gobast. UMRI! Pevci so zavihteli noÏe, da so bliski Ïivahno poskoãili z rezil in ga prebodli skozi vrat. 32 OB DOTIKU BESeDA Kri se je v slapu vlila skozi mater, telo se je scvrlo v krãu, moÏje pa so si oddahnili in se 0 li tu0 irat. 33 OB DOTIKU BESeDA PTIâJA KAâA Spolzko se ovije okrog nog, sikne kot davna slutnja in piãi. Brstiãi zlezejo iz skorjic: mali Ïitni kalãki na njivi ljubimkanja, neÏni duhovni popki sredi teme. Oh, ta luã! Ta sij! Ta fotonski obraz! S ãutnimi nitkami mi omami utrip, s perutmi zastriÏe kot ptica, da vzletiva ... med sonca, med lune, med miãna molãanja, kjer glasovi pojejo kot ure, kjer sonãni Ïarki liÏejo vokale do kosti; letiva skozi Ïgeãkljive elipse, 34 OB DOTIKU BESeDA skozi boÏje spoje teÏnosti, skozi klasje Edinega. V srcu mi vre kri, na obrazu mi vrejo usta, v telesu mi vre du0 a. Radostno se delim na zvezde in se sejem po nebu. 35 OB DOTIKU BESeDA SKRIVNOSTI TRKAJO NEUSMILJENO Butajo kot s krvjo opiti policaji. Strah me je. Bojim se grozeãega rohnenja. Zdi se, da imajo pse s sabo, take pse, ki renãijo in po volãje zavijajo. In kaj bo, ãe odprem? Bo potem konec vsega? Trkajo vedno enako. Najprej trije opozorilni sunki, potem pa salva ubijalskih udarcev. Za vrata se bojim. Nekega dne bodo popustila in odletela. Kaj se bo zgodilo? Bo fuzija raznesla svet? Bom Ïrtev ali gledalec? Bom edini ali vsak? 36 OB DOTIKU BESeDA Tiste skrivnosti tam, za vrati, ki so vera in nevera obenem, to ãutim, ki so luã in tema, zaetek in konec, tesnoba in tiho blebetanje. 37 OB DOTIKU BESeDA BEL Ni barve, ni zvoka, ni vetra, ni melanholije, le bel galeb gnezdi v oãeh. Bel kot veãnost, bel kot arija du0 e ... Vsi travniki so gluhi in ãisti, vsi kraji so prazni in mrtvi, le bel galeb z belim glasom trepeta v beli ptici prej0 njega dne. 38 OB DOTIKU BESeDA GREM NA RAZSTAVO Odhajam na veliko razstavo, na ganljivo rodovitno njivo. Med preprodajalce besed se namenim, kjer nepregledne kolone ljubiteljev hlastajo po priznanju. Tam bom tudi jaz strog in odloãen, kot so strogi in odloãni pravi moÏje. Z debelo sanjsko mi0 ico v ustih bom zobal travo s tvoje koÏe in se redil. Odhajam v svet volnenih piramid, kjer se pesmi cedijo po grapah, kjer angeli zastonj delijo slavo, kjer sirene in srne talajo sreão. 39 OB DOTIKU BESeDA MED DVEMA OGNJEMA Med dvema ognjema sem hladen. Vse delam premi0 ljeno. Kot nekak0 en strojãek za mletje vsakdanjih opravil sem; vklapljam se ob 0 estih zjutraj, uga0 am pa okoli desetih zveãer. Ko pomislim na besedi0 ãe nerojenih pesmi, me sicer spreleti strah zamujanja, a k popisovanju se ne spravim. Preveva me obãutek, da ni potrebno, pa tudi, da ne zmorem zdaj tiste napetosti, tiste krvave vroãine. Da ne smem motiti ti0 ine. Naj se spontano delajo usedline, naj klokotajo misli po telesu, naj cveti budnost. 40 OB DOTIKU BESeDA Oddvojen sem od tistega, ki pi0 e, oddaljen sem od onega, ki se vdaja besedam. MoÏgani so mrzli in ritem du0 e je sintetiãno enakomeren. Med dvema ognjema je zabavna igra. Na eni strani je molk, na drugi glas. Vãasih preteãe veã tednov preden se konãa. Ampak potem je vedno enako: ãe zmaga glas, kliknem ikono, ãe zmaga molk, se poklapano umaknem. 41 OB DOTIKU BESeDA CRUCIFIXUS Na vse strani padajo telesa ubita od besa ... Razcepljene kosti se v tasah su0 ijo na vetru ... Otro0 ke oãi mutasto zrejo v prazno ... Jate ptic begajo s strehe na streho ... Strah goni podivjane pse po ulicah ... Svet gori v krãu sovra0 tva in svetloba Ïge do jedra. 42 OB DOTIKU BESeDA SIN Ko si z ramo ob rami umivava zobe, me spreleti ãudno tehniãno razmi0 ljanje: Jaz sem tvoj vzrok, ti si moja posledica ... Povezana sva s krvjo. Kaj se je sploh zgodilo nekoã, zakaj se je sploh zgodilo kaj. Îe dvanajst let si tu, pa 0 e vedno trepetam, da nisi resniãen, da si samo moj sen, krik nekih ãudnih sanj ... 43 OB DOTIKU BESeDA Vem,da me bo0 nekega dne isto vpra0 al, vem pa tudi, da ti ne bom znal niãesar povedati. Ostalo bo le: povezana sva s krvjo. 44 OB DOTIKU BESeDA BREZ PRAVE TEÎE Oster rob na desni, reka pod nogami ... Slika nima prave teÏe, a vztrajam v podrobnostih. Obãutek je drseã. Hlastam za sliko, tipam z oãmi, prislu0 kujem trepetanju dreves, a vse se odmika. Vse je drugje. Pomislim: Tu me danes ni. Psu, ki me spremlja skozi to praznino, ni potrebno begati s ãutili sem ter tja: poi0 ãe si kol in ga varuje. Krasi ga drobcen pisk siniãke, rahlo ga boÏa odpu0 ãajoãi vetrc, 0 apice pomaka v travo in  Ïivi. Pomislim: On je tu celostno. 45 OB DOTIKU BESeDA Reka se gnete v preozki strugi, tihi mrak oznanja skoraj0 njo noã, slika ima moã privida, a tam zadaj so laãne luãi: v sose0 ãini so veãne luãi, pravi ljudje in brhka dekleta. Tudi goreãa. 46 OB DOTIKU BESeDA MAREC JE Zadi0 i po brstenju, po marãnem trepetanju. Drobni kalãki med listjem vrtajo korenine v kamne, roÏnati regratovi laski rilãkajo iz krtin, sive njive se tope v sonãnih dlaneh. Vsi so Ïe tu: mlade muhe, temni in svetli metulji (o sreãa, prvi se gosposko pripelje citronãek), ljubeznivo Ïvrgolenje ptic, neviden ãriãkov smuk v luknjico, pokanje bub in vabeãa dremavica trave ... 47 OB DOTIKU BESeDA Vse je Ïe tu, v meni pa 0 e vedno zima. ·e raste, 0 e zmrzuje, 0 e ti0 ãi kot slastna muka, kot vodena kocka ukle0 ãena med rebri. Burja mi 0 epeta belo pravljico in led bogato cveti. 48 OB DOTIKU BESeDA PI· ·IP Nekaj hladnega je vdrlo med naju. Rekla bova: Dvignila se je steklena stena in zrcali se na obe strani. Le sebe 0 e vidiva. Pi0 teh groznih 0 ip stresa drevesa, ki so se razrasla po hi0 i. Rahlo sva ozebla od ble0 ãanja, od pr0 enja najinih senc. Neka mrzla slana se je razlila po tepihu (pa tako skrbno sva ga izbirala), neka votla reã se je privlekla od nekje. Pa vleãe skoznjo, pa piha, pa razmetava dom. 49 OB DOTIKU BESeDA MATIâNA LUKNJA Veãkrat se zgodi, da posedam v luknji, v pravi luknji, jerbasu brez dna. Nikoli nisem sam. Obrazi se priÏigajo ob doloãenih urah, pa potem klepetajo v krogu in izmeniãno ponehujejo, ko se stemni. Zgodi se preprosto  pridem se usest v luknjo in se vkljuãim. Napihnem se kot votlost. Po Ïilah steãe brezciljnost, ki me omamlja. Nekdo mi hoãe dopovedati, da je to moja varianta skupinskega dihanja, nekdo mi govori, da hodim 50 OB DOTIKU BESeDA krmit oãi in u0 esa, nekdo ve, da je slast sedeti v luknji. Nimam pojma, kako je s tem v resnici, res je le to, da si vãasih kar sam ukaÏem in reãem: Mar0 v luknjo! 51 OB DOTIKU BESeDA OSNOVA SNOVI Vedno znova me vleãe k osnovi snovi. Od apeirona do atoma je le razpotegnjen sinopsis sku0 njav. In niã veã. Mene pa Ïeja snov sama na sebi  tisto, ki je, tudi ko niãesar ni. Med stikanjem po globinski 0 ari si dovolim celo tak0 ne prekucije: Snov sem sam, snov je sen sov, snov je osnova sna, snov je seno senc ... Pa ne pridem nikamor. Vpra0 anje ostaja vraÏje zanimivo in skrivnostno nedosegljivo. Vem: 0 e si ga bom zastavljal, 52 OB DOTIKU BESeDA 0 e ga bom Ïlobudral v samoti, kot kak0 en vesten klopotec. NajbrÏ do konca, do konca moje snovi. 53 OB DOTIKU BESeDA BAMBUSOV ZID Vedeli so, da je veãen in globoko vsajen v ãasovni splet enotnosti. Vozlali so ga v mreÏe, pletli v zidove. Îilava vlakna so voljno gorela v funkciji meje. Kot bi bila iz Ïitke melase vesolja, kot bi v njej drhtelo galaktiãno srce. Vedeli so, da duhovna rastlina nima razseÏnosti in pije neposredno iz du0 e sveta. O, kako daleã sta si bila zvok sintetike in navdu0 enje suliãastih prstov! O, kako daleã sta si bila kras pisma in hudournikov let ãez vrhove izbrane rastline! Raz-loãeno je bilo telo sveta. 54 OB DOTIKU BESeDA NE JESTI! Ne jesti mesa, ker je Ïivo. Se upreti srni, se upreti telesu ... Ne jesti rib, ker so Ïive. Kriãati na lovce, lomiti loke ... Ne jesti du0 , ker so Ïive. Pahljati srca ubogih, gojiti ljubezen do muh ... Ne jesti psov, ker so Ïivi. Pustiti jih dihati, spo0 tovati njihove dolge jezike ... Ne jesti ognja, ker je Ïiv. Dogorevati ga z oljem in soljo, z ogljem in krvjo ... Ne jesti pesmi, ker je Ïiva. Kot mucika mehkodlaãka iz tretjega rodu ... 55 OB DOTIKU BESeDA DUH Za to besedo je lovorov vonj, opojno pomirljiv. Bilo je znamenje, navadna aroma. Nato se je razraslo v drevo, ki je stegovalo jezike z vej. Mladi psi so pod kro0 njo vdano molili tace proti di0 avnici. Nekaj Ïensk je molilo k bogu. Vzhodna poboãja so se lesketala v kovinskem priãakovanju deÏja. Divji ãesen je drsel skozi zrak, zemlja je drhtela pod teÏo zredãene svetlobe. 56 OB DOTIKU BESeDA Sanje so imele snovno podobo in grlicam se je zatikalo gruljenje v gol0 ah. Za vsem je stal mladi lovor, poetiãni kurzor in stvarnik jasne duhovne fraze. 57 OB DOTIKU BESeDA NA NEBU ·âIP, V PRSIH ZEMLJA Daleã stran je vse, stra0 no stran. V tej napeti preÏi sem videc premen. In niã veã. Rdeãi atomi, sive katedrale, objedeni ljudje ... Vsi se tanj0 ajo pred vrati. Neumorno se potaplja snov v snov. Tako pusto je v osami. Med hojo po nebu, z rokami v soncu, z nogami pa v morastih sanjah, se sli0 im ves tih, ves izpet. Iz ust mi visijo kosmi molka. Kot ãrne saje so sanje, ki s pretvezo budnosti kre0 ejo svetlobo. In stra0 no stran je vse, stra0 no stran. 58 OB DOTIKU BESeDA Nekje na robu vidnega, za pe0 ãenimi vriski rahlih dotikov. Se i0 ãeva v obupu dveh samot? Glej, tam je v otrokovo dlan vrezan mrtva0 ki kod. ·ãip je kosa, zemlja pot. Stra0 no stran je vse, stra0 no stran, poti pa so povsod. 59 OB DOTIKU BESeDA PROCES MUZIKE V ta prostor sploh ni mogoãe plasirati besed. Tu so doma soprani, mehke muze, liturgija totalnih sistemov. Valovi so, veãerno morje, ki ga ziblje luna. SoÏitje popolnih nasprotij. Kako naj kriknem od navdu0 enja, tako nem, le z u0 esi stvaren? Pred veliãino muzike se na lica naselijo solze, v prsih se razmnoÏi gosto akordiãno zvenenje. Adrenalinski udar v ãutni predel du0 e je bistra milina snovi. 60 OB DOTIKU BESeDA KAJ JE OSTALO Naj opi0 em: Sedim pred stekleno ceremonijo treh cerkva. Dve razloãno vidim, tretja je skrita v grmovju. Ampak ne gre za cerkve. Pred njimi so polja, ãlovek na traktorju, bujno rastje in reãni prod. Vode ne vidim. Ceste tudi ne. âutim utrip zadu0 nih migracij. Tako vãeraj. Danes ponovno obstanem na istem kraju. Sedim in se ãudim. Tak0 ni gledali0 ki ogledi so lahko le 0 um zdolgoãasene pohajalske fantazije. Le kaj je ostalo od vãeraj? 61 OB DOTIKU BESeDA Tu so 0 e vedno neme tolaÏnice, pa Ïalost in zmrznjene ribe pod brajdami, pa Ïelezni gabri, oprijemljivi preleti vran, suhoparno migetanje topline, glasen peket kaã ... in strast viziranja, ki mi narekuje potratne misli. 62 OB DOTIKU BESeDA TAKO TIPAVA LUNO Pred otrokom ni mogoãe skriti strahu, vere v mrak. Pricaplja iz sobe, se zadriãa po strni0 ãu jutra v sonãni zavoj in opomni, da, opomni: Vi0 e sem, kot si misli0 , veã vidim, kot zaznava trepet tvojega oãesa ... Sanje se vpreÏejo v srãno mi0 ico. Tako tipava okoli za okli in bambusi, vevericami in evkalipti. Utopiva naj se v tej ãudni luÏi? Eh, otroku je dan ãudeÏni gib, kretnica za odpiranje novih reÏ. Prestavljen je v drug svet, v vzporednico ob luni, ki ni 63 OB DOTIKU BESeDA luna, ki ni lena laznica Neba; dan je v sekular fiziãne tesnobe in zaprt v pismo, ki ne bo nikoli odposlano ... In pride moÏ, pa pretrga nit te tinte; pride sivec, ki vzame vetru korak; pride velika opoldanska senca in otroku zasadi poletje v srce. Tako tipava luno: ãas je pogoj ãistine. In se spra0 ujeva: Je ãas ãist? 64 OB DOTIKU BESeDA FABRICA IDOLORUM Spustim se v mesto, med angele, ki drsijo za osebami, med mleãne obraze duhov, med pse, ki se klatijo kot zvezde po ulicah ... Upam, da poljubim testise tlakovanih usten; da spojim dve vroãi traverzi v pot. Duhovi drvijo z vozovi kot tatovi na begu. Ljudje kriãijo za njimi gesla, zadnje besede, hrepeneão pomado groze. Zastrem se z ribiãi. Vse mimohodje ima 0 ãetkaste kremplje. Vsi pla0 ljivci gradijo stolp, tovarno hotenj. Nerodno zna0 ajo skale okoli sidri0 ãa in plaho rojevajo kamnite potomce. 65 OB DOTIKU BESeDA (Vedno smo zadnji na svetu, pomislim, vedno zadnja Ïiva snov, ki trepeta v porastu ali padanju, v mreÏastih lovkah ali sinapsah duha. Stikamo se v kamne; tok krvi je vrv, ki nas veÏe v jeãi barv in vonjav ...) O, pridi Ïelva, o, pridi z zlatom besed spletena spuÏvasta materija in razãleni te govoreãe ãistopise nemih postav! O, pridi mesojedi dekliã, in mi vrni prve, rane in neumite oãi, da bom dojel to trepetlikasto gomazenje plitvih hostij! Daj, stori, da zdrsim v telo, kot polÏ v lupino, da poloÏim mirne dlani na morje in zaãutim njihov strah. 66 OB DOTIKU BESeDA DEKLICA IN MOTOR Deklica ima vse (pod tu0 em padajo biseri iz luknjic), vse kar je potrebno zemlji za daritev. Smeh go(vo)reãega stroja na valovih rojeva motnjo. V kontekstu papirnate repatice in stvarjenja sta oba sled enega duha, mimikrija iste iskre, snov iste ãrede; ãrta, ki se vleãe od zvezd do zadirãne tektonike vodne brazde. Telesi zamaskirani v ãasovni gib  bombi brez eksplozivne volje. Deklici se prepletajo lasje v valovit splet, vodno telo se ji napenja v rebus materinstva, drseãa polt 67 OB DOTIKU BESeDA ji orje skozi kristal bistre slike, motor pa uga0 a v mrzlem teku za lastno vnemo. V buãeãem plesu i0 ãe vrtilni moment biti, tesnobo bencinske rodnosti. Oba bosta potro0 ena in vrnjena v Snov. Bron poslednje koÏe bo povrnil plaho slutnjo temnega bliska ... ... in spet bosta neimenovano, reciklirano testo vesolja, nemirno in neizmerno. Iz niã bosta pre0 la v niã, kot izniãena nagajivãka matere Lune. 68 OB DOTIKU BESeDA KO DU·O POTEGNE V MORJE ·tirje vplivi morja na razpoloÏenje du0 e: maÏat za oãi, modrina v gostem cvetenju, valujoãa dlan pegaste Venere, zrel dotik pene. Kot klinasti jermen se nihalo suãe v ve~ni izmenjavi pogledov. Vrti se v preambulah zamolklih sunkov, ki veÏejo du0 o na vodo ... Pobeg se zgodi med sreãanjem z ognjem, ko vdre vroãina v papirusov raj, ko se du0 a odlu0 ãi, odtrga, odveÏe od mandraãa. Zaskeli me pri srcu, zaãutim razcep in zlom enosti. 69 OB DOTIKU BESeDA Nisem vedel, da sanje lahko zanetijo tako peklensko loãnico, nisem vedel, da aktivirajo du0 evno samohodko, ki vrÏe sidro na najbolj odtujeno sidri0 ãe. Zdaj sem sam  edini del razcepa. Veslam kot nor, kot blazneÏ po pu0 ãavskem pesku, po bru0 enih granitnih kristalih v katerih odmeva moja poloviãna samota. Predmeti se mi umikajo, Ïenam pohaja strast, Ïivali zlove0 ãe predejo, luã na vrhu premca me peha v noã. Sku0 am se pogovoriti s sku0 ami, se spomniti {tirih vplivov vode na znaãaj, telesnih inkvizicij v celostno spoãetje, drugaãnih juter. Brez bremen brezna bi bil rad, brez poko{enih brez uma in brez bolestnih privilegijev. A zaman. 70 OB DOTIKU BESeDA âUVAR POGLEDOV Izpod temnih obrvi opreza po gaju in varuje Njo  potratno metaforo dobrohotne zemlje. Zloben je, oãi ima vnete od ne0 tetih sporoãil in roka mu Ïivãno trepeta po pe0 ãenih nosnicah. Tam garaÏirajo leteãi psi, pa revolverji in lokostrelci. Îivi kot kamen  uklet v ãuvarja pod stekleno kupolo zraãnih blazin. In ãuva Njo, nesreãno mater verbalnega draÏljaja, dehteão vrtnico vidnega polja. 71 OB DOTIKU BESeDA BLAÎENA KRESNICA âUTIJ Tako svetle sence 0 e ni videl svet, tako mlaãnih Ïarkov 0 e ni pila struga, tako lahne lune 0 e ni nosilo nebo ... Odposlal sem sporoãilo: Tu sije blaÏena kresnica ãutij, tu sije kaluÏnica mutastih sanj. O, take ljubeznivosti 0 e ni rodila savana. Plitva riba se ji ni upirala, mah je ni prepredel, ti0 ina je ni zmogla uglasiti. Objela me je v pasu in se narahlo dotaknila nevidnih vroãih tekoãin. Pretoãile so se soãne kaplje, pretoãili so se ognji iz obnebja uma. 72 OB DOTIKU BESeDA Take lepote 0 e ni spoãela kamenina planeta  tako hladne in vroãe so se oãi spajale s soncem, da se je topil smeh v ustih, da se je fotonska tvarina ljubila s travo kot morje brenãeãih ãmrljev, kot 0 um (za)kljuãnih signalov. 73 OB DOTIKU BESeDA RAD GREM NA GRAD Bili so. Îiveli so. Ni jih veã. Le zidovje ostaja za njimi  kulisa skrivnostne megle. Stolp odteka v zemljo. Po kapljicah drsi v tla, v tloris ideje. Îulji in znoj nevidnih senc. Vse je oro0 eno, vse tlakovano z mrtvilom. Mir seva iz preprostega veziva  mir sesedanja in vitkih predic. Rebriãasti oboki se lomijo zadnji. Titanova usta. Roka podpira jagode, roÏnata hrbtenica poÏira ãas. 74 OB DOTIKU BESeDA Kdo je tu hodil iz sobe v sobo, nemiren, nem, Ïiv? Kdo je pogled usmerjal v luno, oãi kresal ob sonce? Kdo je ãutil ãas kot kamen? Se je ljubil ali sovraÏil? Kdo je spal v jelenovi koÏi? Kdo je molil za milino? Komu je trava prerasla tarnanje? Dotikava se skozi hlad ostankov. Grejeva si prezeble misli med moÏatimi stolpi in se ãudiva. Vidim te v mahu. Vidim te v temeljih celote, vidim te v srcu hriba, vidim te v ãasu ... 75 OB DOTIKU BESeDA POD LUPO HOJE Polifem v skali, v oãesu spirala, polÏ iz apnenãastih Ïarkov. Negibna manira opazovanja: novembrski mrliã zavit v jesenski pokoj. Mimoidoãe meso igrivo vrÏeno v jarek. Sreãanje dveh vidov, dveh pogledov enega oãesa. Jaz opaÏam otrdelost jutra, on se radosti ti0 ine drugih. Mrena razkriva vertikalno odprtost. Pod lupo hoje me0 etari brenãeãa voda  potok iz ledenega srebra. V u0 esih slutim izoliran napev, v daljavi groÏnjo motorne ribe. Na Polifemovem ãelu je bel napis: 76 OB DOTIKU BESeDA Na poboãju Mrzlega vrha in Vodil vrha je delovala relejna kurirska postaja. Iskra se skriva v iskanju. Danes podleÏeva Vzhiãevcu, postopava med hromimi kukavicami in i0 ãeva kamen  izdolbeno zakloni0 ãe za vodno bitje in spominsko oko. 77 OB DOTIKU BESeDA GOBICE BREZTELESNE V stranskem svetu se razra0 ãajo gobice. Lepa bitja breztelesna. Zapodim se po gozdu nabirat rastlinske sisteme, ki se v kupih dvigujejo iz tal. Tam meso, tu listiãi  povsod uÏitni, zdravi griÏljaji. Tekam med koreninami, spotikam se ob kamnih, nagovarjam drevesa, grme, klepetam s trhlimi 0 tori in sledim statiãno divjad. Preplavlja me obãutek vsegibnosti, vseÏivosti. Oãi mi plapolajo v oblikah in barvah. Strast me goni po zelenju. V divji koÏi vijugam za dobrotami, 78 OB DOTIKU BESeDA gobice pa odpirajo gobãke in hvaleÏno ãakajo na odtrganje. Ha, ampak micelijev se ne dotikam. 79 OB DOTIKU BESeDA OHLAPEN HIP DOMAâE SREâE V hipu me je minilo  milost doma stesanih cerastih sanj je bila zame kot mraãna mora ... Ko so vstopali v ãakalnico za narod, so se jim vlekle ãutne niti iz oãi. Jokali so domaãe solze, majcene steklene jarce, ki so verjeli v vreme in zaupali v rod. Med dozorelo zarjo jih je oblila luã nazornosti, jih je zapolnila vabljiva ozkotirnost, jim je vera overovila tubit. 80 OB DOTIKU BESeDA Pa mi je nekaj potrtega potrkalo na prsi in namignilo: Ti se ne sme0 potapljati v domaãi sreãi. Ti lahko sintetizira0 du0 o tudi z zrakom. Ti nisi mandatar za domaãe smreke, za narojena poenotenja. Ti nisi Ïrec rujnih krstov ... ... ti si mandarin, tujec med sadeÏi. 81 OB DOTIKU BESeDA DVA ZabeleÏil bom vtis tistega dne. Tik ob nogi je stal On  patetiãni in porcelanasti Mesija. (V sebi sem ga poimenoval Brez0 umni Pacemaker.) Zrla sva si iz oãi v oãi. Prepoznal me je, kaj vem, nemara po barvi glasu, ko sem ga ogovoril. Iz kotiãkov ust mu je odtekalo telo. Videti je bilo, da je 0 e precej zla v njem  dolgo se bo 0 e cedil v nerazpoznavno kepo sluzi. Mesija me je vedno pardoniral. Do moje Ïlahtne hoje je imel celo ljubeã odnos. 82 OB DOTIKU BESeDA Spregovorila sva o cvetenju in vetru, pa o svobodi in umetnosti. Vonjal sem njegovo jasnovidnost, ki je mejila na slepoto. Oãi so mu iskreãe begale v praznem teku po jamicah. Ni mi bil zoprn. Celo nasprotno. Sreãanja so bila vedno samo nakljuãna  izmenjava gesel je bila pristna in dobro trasirana v ãas. Tudi tistega dne. 83 OB DOTIKU BESeDA POTOVANJE NA DUNAJ Jutri bom prelomil ãas. Predvidevam, da bom ãutil drugaãne otipe teles, da bom vonjal druge skrivnosti. Nemir me bo zazibal v mir. âakal bom na jutranji premik, ko bo zabrnel zrak ob poti in me ponesel po 0 ahovnici. Nekaj me bo zaskrbelo, nekaj vzradostilo. Prelomil bom ãas in prestopil navidezno reko. Potoval bom fiziãno in duhovno. Telo se bo cvrlo v sonãni peãi, kajti dan bo Ïareã. Misli mi bodo prebirale kraje in neznane ljudi. 84 OB DOTIKU BESeDA Ne bom sam, a ãisto sam bom krmilil stroj. âas bo za hip izginil. Odvil se bo v prijazno vdanost. Drvel bom proti tistemu zelenilu, proti tistim luãem, ki so vÏgale nemir, ki so zatrepetale zame, ker sem drzno naravnal cilj. 85 OB DOTIKU BESeDA VID Skoraj mrak in distanca mimobeÏnih luãic. Komaj zaznaven kontakt. V resnici neizmerna zadrega in blaga tujost. Prepla0 ene so oãi stolpnic, prestra0 ene so krãevite roãice krhkih bitij. Pomanjkljivo ozelenele povr0 ine, v prst vtisnjeni tulci ... in bitja zbita do gole besede. Tako lep je mesec! A tako razpihan v ne-vidnem hrupu tramvajev. Mikrobom se 0 iri du0 a. Celice v rojih zapu0 ãajo Ring. 86 OB DOTIKU BESeDA Zgubljen in viden; temen in sam; veãinski in odcepljen; trd in topel ... Nato z jutrom vzvalovi misel: DUH RASTE IZ TELESA. 87 OB DOTIKU BESeDA SLEPI PLESALEC Prah se stopnjuje  ko0 ãeno nara0 ãa v zasilno bitje. Vanj bi vtiral meglene policaje, da bi se meso ovrednotilo in prezraãilo. Kakor neviden sveder se 0 iri trdnost prepriãanja  vedenje o odgovornosti. Odgovor je v vidnosti. Biti viden, biti vid sam, biti pre-viden z jazom. Se hraniti z vidom (in Vidom), ga instalirati v svoje srce. 88 OB DOTIKU BESeDA Spihnjen osebek se opita z zeljem in kot nabrekel samoljub tava po fokusu narojenih dobrot. Rad bi mu rekel: Ah, slepi plesalec, izstopi Ïe vendar iz svoje kiãaste maternice in odpri oãi za vid (za Vida). 89 OB DOTIKU BESeDA PRATE(ATE)R Izgubljen pes, iztrgan pes iz mnoÏice ... Kolo vrti smehljaje  zasuk in strah, lahkotnost in igra. Stra0 ne oãi, oãi strahu, utrip panike ... SuÏnji v ringu nosijo telesa. Le ona hvaleÏno poboÏa naveliãano grivo. Povodec brez roke, pes brez roke, roka brez milosti ... Mali moÏ na triciklu. âarobni svet spak. Vrane kle0 ejo pot, zavese slapov izpirajo Ïalostne sledi ... 90 OB DOTIKU BESeDA Du0 e odhajajo za vekomaj v plastificirani raj ... Pove0 en rep, solidarnost suÏnjev, Ïalostne oãi prateatra, hlapljive tace obiskovalcev ... 91 OB DOTIKU BESeDA PES VES LEN Na dnu ulomka 0 tirje bori, na dnu vdrtine grãasta rast. Pod zemljo tru0 ã peklenskih rotacij  izvirali0 ãe sanj. Trave osu0 ene od sonãnih peg, pa ves len v motnih lisah pes. Na prvi bor prislonjen meã. Gol noÏ zagona; lesk agresije, pomladno darilo prebujanja. Na drugi bor obe0 en ptiã. Sme0 no tuj, od doma pozabljen. Zaklenjen v krvavi les. 92 OB DOTIKU BESeDA V tretji in ãetrti bor vsekana izvekana Ïalost  pustota, nemir, zimska replika in puhaste srajãke. 93 OB DOTIKU BESeDA JUTRANJE OâI 94 OB DOTIKU BESeDA VODA V VAPOJNI Najlep0 a voda je v Vapojni. Lesketa se v bisernih maticah in sveti se tako Ïivo skozi skale, da napoji oãi. Vidi se do peska, do dna, do skrivnostnih globin, kjer se koÏu0 ãki jeÏkov prerivajo za svoj del sveta. Ko zjutraj sonce po0 kropi gladino, se kra0 ki kr0 potopi v zrcalu. V Vapojni se ne kopam rad. Nenavadno bister morski sij mi predira koÏo, motni moj lesk 95 OB DOTIKU BESeDA in me krãi v neznatno ribo. V Vapojni se rada sonãi neka deklica, ki je kot voda  sonãna in pitna. 96 OB DOTIKU BESeDA ÎEJA Pri Izviru se jih vedno zbira najveã. Gnetejo se kot mu0 i ob robidovju in pijejo, pijejo, pijejo ... Neke Ïalostne kaplje vlivajo na osatov vrt in suhe solze se stekajo v plastiãne vrãe. Zberejo se zjutraj, zberejo se zveãer, da pijejo in pijejo ... Mu0 joãe skozi sonce, a vrveÏ otrok du0 i njegov krik. Otroci odidejo jutri, mu0 ostane. Voda odteãe za vedno, Ïeja ostane. 97 OB DOTIKU BESeDA Skozi trpko sled svetlobe izgori kamenje, sonce ostane. Du0 a se izgubi med me0 ãani, telo ostane. 98 OB DOTIKU BESeDA SONCE Proti soncu ni mogoãe gledati. Vstal sem zgodaj in se vpregel v mrak. Vedel sem, da me ponese v Zaliv, na skale, kjer sonce najlep0 e vzhaja. Vsi so 0 e spali, Ïena in otroka, jaz pa sem ãisto potiho zlezel v hlaãe in izginil ... Na koncu sem hitel, kajti svetloba je rasla in bal sem se, da bom zamudil. Ko sem prispel v Zaliv, sem se usedel na kamnito morsko peno in v oko sprejel prvi Ïarek tistega dne. Nato me je celega zalila neverjetno svetla luã in moral sem pogledati stran ... Res, proti soncu ni mogoãe gledati. 99 OB DOTIKU BESeDA SKALE V JAZIâIH Nametane poljubno, kot poljubi, a ãudeÏno skladne. Ugla0 ene v mil zobãast motiv ... Skale iz slanih morskih sap, sprane od sonca, zlizane od samotarjev. Kot neme morske oãi vsako jutro zrejo zarjo prve svetlobe. Kot sidro zemlje so ukle0 ãene v mulj. In vedno same. Vedno? 100 OB DOTIKU BESeDA VSE VRE ·krÏadi zlezejo iz kro0 enj in vÏgejo zrak s prozorno mantro. Vse zavre, vse se priÏge. Vrhovi gora v daljavi se zlijejo v obzorje, oleandri pred mojim pragom se eksplozivno razcvetijo ... Vse zavre, vse zagori, ko sonce pljune goli sij na otok. 101 OB DOTIKU BESeDA SAM Ko se umaknem v zavetje borovcev, me veãno zelenje prekrije ... Ko se v oÏgano travo uleÏem, me ãista ti0 ina objame ... Ko se potopim v morsko srce, me bela voda mehko umije ... Ta svet je drug svet. Zrak je redkej0 i in ãlovek ti0 ji. Kot riba z nami0 ljeno teÏo prebadam ble0 ãeão gladino, toda ta svet je drug svet in sploh ne poniknem vanj. Ostajam suh v senci borovih vej. Sam in suh. 102 OB DOTIKU BESeDA ISKAL SEM KAâE Lev mi je dal znamenje. Pod grmi, pod brini, pod kamnitimi obori, sem stikal za rdeãkastimi kaãami ... Sence so kapljale z vej in slepile oko. V vsaki lisi sem videl kaãje telo, ki je trepetalo v strahu; v vsakem blisku svetlobe sem videl gibki rep, ki je begal po osatu. Kdaj pa kdaj je hu0 knila mi0 skozi trave, vãasih je zacvrãala kobilica skozi zrak, kaã pa ni bilo. Le slutnja, 103 OB DOTIKU BESeDA le privid in lev sta me silila, da sem odgrinjal veje, grebel po tanãicah suhljadi in trzal s telesom kot lovec. Sam sebi sem se zdel tuj. Kaj mi bojo kaãe? Zakaj se tako naprezam? Kaj je v kaãah? Ti0 ina? Moã? Strup? Jaz? 104 OB DOTIKU BESeDA PRIHAJAJO UBIJAT LOVOR Vas je lovornata. Oblaki di0 avnih par jo varujejo pred tujci. Megle skrivajo obale pred neznanci, ki se tihotapijo iz morja. Cele trume jih sili na kopno. Iz ust jim rasejo cvetliãna krila, iz rok jim teãe gosta nafta, iz glav jim curljajo Ïivãne busole, v mednoÏjih jim tiktakajo puhli kompasi. Od povsod so, kot ptice. Prihajajo ubijat lovor, mu izpuliti oãi, mu izdi0 ati duh in posekati veje. Toda vas je lovornata. Opojno di0 i in megle duha so goste. 105 OB DOTIKU BESeDA Ne bojo je osvojili. Iskali bodo srce, iskali Plac, iskali Glavico, pa se na koncu izgubili med kamni, v pe0 ãenih kloakah. Raztopili se bojo v lovorovih Ïlezah, razpadli v prah, in prvi jesenski veter jih bo razpr0 il, prva burja jih bo razãesala v niã. 106 OB DOTIKU BESeDA KOT MORJE SI Sanja0 v globoki pe0 ãeni kotanji in se kotali0 po globinah v ritmu valujoãe vode. Tvoj dotik je topel, ko vate lezejo debelu0 ni moÏje, ko se vate utapljajo kopice otrok in ko dopu0 ãa0 boÏanje mojih rok. Vse sprejme0 , vsem se vdaja0 . Kot mehko morje si. V jutrih pije0 roÏnate iskre, jih vÏiga0 na gladini v trepetlikave kresove in krasi0 svoj obraz z ne0 tetimi odtenki luãi. Ptiãem si dom in polje za tihe prelete. Vodeni lasje ti valujejo v vetru, 107 OB DOTIKU BESeDA zveãer, ko se kot biser skrije0 vase ter skrivnostno 0 epeta0 pesmi iz davnih ãasov. Kot morje si. V viharnih dneh si veliãastna metafora moãi. âez skale pljuskne0 svoja nedra in se poigra0 z nemirnimi ljubimci v ãolnih. Na spoju dveh teles, zemlje in vode, sanjari0 o suhi luni ... Kot morje si. 108 OB DOTIKU BESeDA OKROGLA VAS Nekega dne sem se klatil po vasi, kar tako, brez cilja ... Presekal sem Plac, zavil proti Jaziãem, se pri Izviru obrnil in obiskal Jezero. Ob njem sem za hip postal ter se jezil na hi0 o, ki ga je skoraj zarasla. Pri Turnu sem pogledal navzgor. Ja, sem pomislil, ni tako majhen. Nato sem se spustil po klancu v Luãino, med ljudi. Rahel vrveÏ me je mirno sprejel in sklenil sem, da bom postopal po Rivi.. âolni so se zibali, jahte so se 0 opirile, ljudje so tekali sem ter tja in nazadnje sem kar ostal. Vse se je tako lepo ujemalo. Dan se je konãal kar sredi popoldneva. 109 OB DOTIKU BESeDA âRNE ÎENE Skozi okno poslu0 ava vre0 ãanje Ïensk, ki kliãejo deÏ. Odete so v temo. ârne obleke spominjajo na talarje, na smrt, na boga ... PridruÏil si se mi, da razi0 ãeva to preprosto ravnoteÏje, ki lebdi med veãnostjo in dobiãkom, med zaokroÏenostjo in izgonom. ârne Ïene zjutraj pijejo sonce, ãrne Ïene opoldne izginejo v kamre, ãrne Ïene se popoldne prepirajo kot srake, ãrne Ïene zveãer postanejo svetlej0 e ... 110 OB DOTIKU BESeDA Zakaj ognja ne preÏenejo z vodo? Zakaj ne razprejo svojih sonc proti soncu? Zakaj tako vztrajno tehtajo vero in smrt? Skozi okno poslu0 ava neÏno ro0 enje deÏja. 111 OB DOTIKU BESeDA MORJE, KI GA NI Prispeva do suhih trav. Same suhe trave so, oÏgane od sonca. ·krÏadi Ïlobudrajo kot babe. Dan delajo strastno Ïiv. Le kje se gre k vodi, se spra0 ujeva. Robidovje nama zapira pot, v daljavi pa morje brez rib, morje brez vode, morje brez skal. Prebijeva se do steze. Îe dolgo ni nihãe hodil po njej. Sled kaj kmalu izgine v brinju, tla se najeÏijo z neÏami. Le kje, se spra0 ujeva, je tista oljka. Prepla0 iva podgano, da tiho zbeÏi, v daljavi pa morje brez ladij, morje brez galebov, morje brez sanj. 112 OB DOTIKU BESeDA Vzdigneva se do sonca. ·pikaste skale naju peãejo do kosti. Drevesa so Ïe daleã zadaj. Nikjer nobenih ostankov poti. Le kako, pomisliva, se pride tja. Debele prepelice se valjajo v travi, morje v daljavi pa brezmejno valovi, morje brez obzorja, morje, ki ga ni. 113 OB DOTIKU BESeDA âAKAL SEM TE PRI SKALAH âakal sem te pri skalah, da bi objela morje, da bi se predala soncu, da bi skupaj hrepenela po hladu ... Nisi pri0 la. âofotal sem po morju in se jezil na galebe, ki so razmetavali krike po gladini, jezil sem se na vodo, ki me ni in ni hotela pogasiti, jezil sem se na 0 krade, ki so vriskali od ljubezenskih strasti ... Nisi pri0 la. 114 OB DOTIKU BESeDA Ah kaj, sem si nazadnje rekel, kaj mi mar, ãe nisi opazila lastovic, ki so te klicale k meni, bom pa sam. Bom pa sam! 115 OB DOTIKU BESeDA DUH VODE Povsod voda, sama voda, ki se zaletava v kamnito ãelo; voda, ki z globoko teÏo reÏe bele skale v 0 pice; voda, ki raztaplja sonce in kle0 e zalive v potu svojih udarcev; voda, ki poje z nemirnim jezikom in liÏe z obale sok krhkih kamenin ... Povsod voda, voda, voda... 116 OB DOTIKU BESeDA Kje se skrivajo tvoji angeli? Kje so doma tvoji vetrovi? Kje umirajo tvoje ribe? Kje je tvoja srãna mi0 ica? Kje je tvoj duh, da zapolni mojo prazno strast? 117 OB DOTIKU BESeDA JUTRANJE OâI Meglice nesli0 no drsijo skozi morje tamarisk in pu0 ãajo slano sled. Bele, od vode obru0 ene roke, kot nemi monoliti 0 trlijo iz zemlje. Tako Ïareã je svet zjutraj, tako svetel je dan tik pred soncem ...  in tih mir se seli skozi naju, skozi najine nemirne nozdrvi, ki so vse, kar imava. 118 OB DOTIKU BESeDA Mir lahke rose, mir nepredvidljive danosti, mir, ki umira s soncem. 119 OB DOTIKU BESeDA MORSKO UHO S Katjo nabirava 0 koljke. V lupinah je biserna matica, ki se lepo sveti, Katja pa je nora na bisere ... Zagledava se v morsko uho in obãudujeva valovanje barv. Kot kriãeã ogenj se gnetejo druga ãez drugo ter naju omamljajo. Vsa polna sva mavriãnih barv. Uho tiho poslu0 a, midva pa vedno glasneje hrepeniva po skrivnostni morski deÏeli ... Naenkrat se odpre gladina in zalije naju mila voda. Zaãarano strmiva v tisoãe biserov, 120 OB DOTIKU BESeDA v milijone ãudovitih 0 koljk. Lahka sva kot sipi in gladko drsiva skozi morje. Vse naokrog so zakladi: sonca, lilije, zvezde, ribe ... Vijugava med skalami, loviva se po zelenih morskih lasuljah. Svobodna sva, svobodna in sanjava ... 121 OB DOTIKU BESeDA DO ZAPUNTELA V resnici sem bil vedno prepriãan, da druÏina in pisanje ne gresta skupaj, toda zdaj vem, da sem se motil. Marko je bil slabe volje. Kot da bi ga obsedel nekak0 en zli duh. Jasno, slabe volje smo nato postali vsi. Pomislil sem: tako lepo morje, mi pa teãni kot muhe; tako ãist zrak, mi pa teÏki kot kamni; tako tih dan, mi pa nemirni kot utripalka pri uri. Jok, sem si rekel, to trnje je treba posekati, to strupeno ribo je treba zaklati. Vzela sva malico in jo mahnila na raziskovanje. Sicer ve0 , da nima0 ãesa odkriti, toda i0 ãe0 zavzeto; tava0 po stezah, po kamnih, 122 OB DOTIKU BESeDA po travi ... in na koncu najde0 galebovo pero, kaãin izbljuvek ali skoraj nove manevrske patrone. Gre0 in i0 ãe0 . Marko pozabi na sitnobo. Hodila sva spokojno in sinhrono. Do Zapuntela. Sonce naju je hladilo, ãeprav se je zaÏiralo v koÏo kot ogenj ... Ko sva se vrnila domov, smo se vsi smejali. 123 OB DOTIKU BESeDA O AVTORJU JoÏek ·tucin (Cerkno, 1955), pesnik, ãlan Dru0 tva slo- venskih pisateljev, po poklicu glasbeni pedagog, ob prostem ãasu 0 tudent (ob delu) sloven0 ãine na FF v Ljubljani, Ïiveã v Tolminu, tudi literarni urednik revije Primorska sreãanja, sicer pa avtor sedmih pesni0 kih zbirk. 124 OB DOTIKU BESeDA www.omnibus.se/beseda ISBN 91-7301-156-8 125

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Die Ärzte Ich weiß nicht (ob es Liebe ist)
OB PNEUM R
Morfologia i OB
hrnews pl ob czyli zachowania w organizacji
function ob get status
Jože Štucin Zgoraj
Ob zast las3
function ob iconv handler

więcej podobnych podstron